Leta 1883 je šolski učitelj iz Milwaukee-ja, ZDA, Warren Johnson izumi termostat. Šlo je za sila preprosto napravo, ki se je odzivala na padajočo sobno temperaturo. S padanjem temperature, se je prižgala signalna lučka, ki se s svojim gorenjem kurjača opozarjala, da je v kotel potrebno naložiti več premoga. Na tak način so se pojavili primitivni začetki avtomatizacije v zgradbah. Johnson je kasneje ustanovil danes svetovno znano podjetje za regulacijsko tehniko Johnson Controls.

Willis Carrier izumi leta1902 prvo električno klimatsko napravo. Carrier je raziskoval, kako okranjati idelno vlago in temperaturo zraka v tiskarnah.

Nastali so samostojni sistemi za nadzor pare/vroče vode, prezračevanja in pohlajevanja. S prodorom klimatskih naprav v zgradbe, se pojavi potreba po njihovem celostnem upravljanju. Procese razvoja upočasni 2. svetovna vojna.

Do 70-ih let 20. stoletja so praktično vsi upravljalni in izvršilni elementi v velikih poslovnih zgradbah delovali s pomočjo komprimiranega zraka.

Začetek 80-ih let 20. stoletja so prinesli razvoj računalništva, ki je vplival na nadzorni nivo, medtem, ko je še večina opreme na procesnem nivoju delovala na principu komprimiranega zraka.

V poznih 80-ih letih 20. stoletja je razvoj mikroprocesorjev vplival na razvoj procesorskih/krmilnih sistemov. Začeli so se pojavljati v posameznih napravah oz. sklopih naprav. Te naprave ali sklop naprav komunicirajo z delovno postajo.

Okoli leta 1995 so se delovne nadzorne postaje začele povezovati v svetovni splet. Splet je začel odpirati neslutene možnosti.

Okoli leta 2010 – začetek uvajanja storitev v oblaku.  Danes se pomen osrednje delovne postaje zmanjšuje, saj se uveljavlja koncept dela »v oblaku«. Vsak mikroprocesor z možnostjo dostopa do interneta se lahko povezuje s centralno nadzorno programsko opremo, ki je nameščena v oblaku. Na tak način je do nje možen dostop od komerkoli, ne glede na lokacijo.

IOT – Internet of things. V internet se povezuje vedno več naprav, za katere ne bi nikoli pomislili, da bodo tega zmožne. Vedno večjo poudarek na univerzalnih komunikacijskih protokolih kot je BacNet, KNX.